Slovenska Katoliška Misija na Švedskem

V času zadnje ledene dobe je bila cela današnja Švedska pod debelo ledeno odejo. Šele okrog 10 tisoč let pred Kristusom, ko se je led začel taliti najprej v južnem delu Skandinavije, se je začelo na tem predelu naseljevanje ljudi, ki so se takrat pretežno bavili z lovom. Z izboljšanjem klime se je tundra začela umikati najprej pred brezovimi in za njimi pred hrastovimi gozdovi. Veliki gozdovi so začeli postajati dom divjadi. Tu so našli “svojo streho”: jeleni, divje svinje in medvedi. Ljudje so se takrat preživljali največ z lovom in ribolovom.

Šele okrog 4 tisoč petsto let pred Kristusom so predniki Švedov začeli obdelovati zemljo in s tem začnejo nastajati prve kmečke kulture. Kmetje so s svojimi kamnitimi sekirami krčili gozdove, si organizirali vaško življenje v preprostih dolgih hišah, kjer so živeli v velikih družinah skupaj z živino. Svoje umrle so pokopavali v preprostih grobovih skupaj z njihovimi najdražjimi amuleti.

Okrog 3500 let pred Kristusom je prišla z juga v današnjo Švedsko nova tako imenovana “megalitska” kultura. To je bil čas gradnje velikih kultnih objektov iz velikih kamnitih blokov. Ob teh svetiščih so takratni ljudje obhajali svoje žrtvene daritve (tudi ljudi so žrtvovali) in tam so pokopavali svoje rajne.

Velike spremembe je v takratno družbo prinesel novi material, to je kovina. Bil je to čas okoli 1500 let pred Kristusom. Takrat je prišlo do velikih ekonomskih in socialnih sprememb. Povečali so se trgovski in drugi stiki s kontinentalno Evropo. Iz Evrope so začeli uvažati na Švedsko,

oziroma v Skandinavijo, dragoceno kovino baker.

Ob prehodu v železno dobo, okrog 500 let pred Kristusom, so nastale zopet velike spremembe v načinu življenja kmetov. Podnebje se je močno poslabšalo, kar je povzročilo revščino pri takratnem prebivalstvu. To se opazi v masovnih žarnih grobiščih, kjer je zelo malo dodanih predmetov.

V času tako imenovanega železnega časa Rimljanov, to je od Kristusovega rojstva, pa do približno leta 400 po Kristusu, so takratni “skandinavski Germani” začeli na veliko trgovati s pokrajinami rimskega cesarstva. Dokaz za to so grobovi iz tega časa, v katerih se najdejo predmeti, ki so pretežno uvoženi z juga, to je iz kontinentalne Evrope.

Rimski zgodovinarji, posebej Tacit, nam posredujejo prve pisane vire o življenju severnih Germanov. Zgodovinar Jordanes pa omenja prvič okrog leta 500 po Kristusu pleme Švedov. Zgodovinarji predvidevajo, da je v tem času nastal zarodek bodoče švedske države.

Čas preseljevanja narodov okrog leta 400 pa do 550 po Kristusu imenujejo zgodovinarji “skandinavsko zlato dobo”. Iz tega časa je velika večina zlatih zakladov po muzejih severnih dežel. Bogati zakladi v kraljevih grobovih blizu stare Uppsale dokazujejo, da je Švedska že imela centralizirano vodstvo. Moč te države se je še povečala, ko so vzpostavili na otoku Helgö na jezeru Mälaren prvo večje trgovsko naselje,