Slovenska Katoliška Misija na Švedskem

vojni so začeli socialdemokrati uresničevati svoj reformski program. Cilj je bil: delo za vse, čim bolj izenačene plače, socialna varnost, pa tudi večja učinkovitost ter demokracija v gospodarstvu. Do tega zadnjega so bile meščanske stranke močno proti, kajti bale so se premočne centralizacije in državne kontrole nad ekonomijo, podobno kot v komunističnih državah. Druge točke reformskega programa so pa le dobile podporo meščanskih strank. Tako so uvedli že leta 1946 splošno ljudsko pokojnino, malo pozneje tudi splošni otroški dodatek in za tem še splošno bolniško zavarovanje. Stranke so si tudi bile edine v potrebi po gradnji novih sodobnih stanovanj. Šele leta 1951 je bil sprejet zakon o popolni verski svobodi. Od tedaj je lahko katoliška Cerkev delovala v polni svobodi, ko je npr. začela z gradnjo samostanov.

Švedska je postala med prvimi članica Združenih narodov. Pri vseh drugih prizadevanjih pa je hotela ostati nevtralna. Cilj je bil: nevezanost v miru in nevtralnost v vojni.

Današnja Švedska je po ustavi nasledstvena monarhija in parlamentarna demokracija. Kralj je voditelj države, vsa oblast prihaja od ljudstva, skozi svobodne in tajne volitve je izvoljen parlament (Riksdag). Ta ima od leta 1969 samo en dom s 349 poslanci. Parlament imenuje, izvoli premiera (stadsminister), ki je s svojo vlado odgovoren pred parlamentom.

vojni so začeli socialdemokrati uresničevati svoj reformski program. Cilj je bil: delo za vse, čim bolj izenačene plače, socialna varnost, pa tudi večja učinkovitost ter demokracija v gospodarstvu. Do tega zadnjega so bile meščanske stranke močno proti, kajti bale so se premočne centralizacije in državne kontrole nad ekonomijo, podobno kot v komunističnih državah. Druge točke reformskega programa so pa le dobile podporo meščanskih strank. Tako so uvedli že leta 1946 splošno ljudsko pokojnino, malo pozneje tudi splošni otroški dodatek in za tem še splošno bolniško zavarovanje. Stranke so si tudi bile edine v potrebi po gradnji novih sodobnih stanovanj. Šele leta 1951 je bil sprejet zakon o popolni verski svobodi. Od tedaj je lahko katoliška Cerkev delovala v polni svobodi, ko je npr. začela z gradnjo samostanov.

Švedska je postala med prvimi članica Združenih narodov. Pri vseh drugih prizadevanjih pa je hotela ostati nevtralna. Cilj je bil: nevezanost v miru in nevtralnost v vojni.

Današnja Švedska je po ustavi nasledstvena monarhija in parlamentarna demokracija. Kralj je voditelj države, vsa oblast prihaja od ljudstva, skozi svobodne in tajne volitve je izvoljen parlament (Riksdag). Ta ima od leta 1969 samo en dom s 349 poslanci. Parlament imenuje, izvoli premiera (stadsminister), ki je s svojo vlado odgovoren pred parlamentom.