Slovenska Katoliška Misija na Švedskem

zakonih. Meščani in lastniki rudnikov so se pridružili tej drugi skupini. Prvi upor proti zveznemu kralju je začel v Bergslagenu (rudniško območje) pod vodstvom mladega plemiča Engelbrekta. Ko ga je ubil eden njegovih osebnih sovražnikov, je upor prenehal.

Kot protiutež zveznemu kralju so se v 15. stoletju začeli bolj redno sestajati švedski deželni stanovi. Ta srečanja stanov so še danes gledana kot začetek švedskega parlamenta - Riksdaga.

V tem času je zelo narastel izvoz švedskih rud in kovin, železa in bakra, kakor tudi kož in dragocenih krzen. Uvažali so največ sol, tkanine in luksuzne predmete.

Po Engelbrektovem uporu se je boj med unionisti in tistimi, ki so hoteli samostojnost Švedske, vse bolj zaostroval. Ko je Kristian II. postal zvezni kralj, je on hotel zadušiti upore v Švedski z močno represijo. Svoje nasprotnike je ukazal obglaviti na Stockholmskem glavnem trgu leta 1520 (Stockholmsblodbad). To krvoprelitje je privedlo do upora Švedov pod vodstvom mladega plemiča Gustava Vase. Po zmagi nad pristaši unije in Dancev se je dal leta 1521 povišati v upravitelja Švedske. S pomočjo Hansa mesta Lübeck je kmalu zatem uspel zavzeti Stockholm in je bil 6. junija 1523 izvoljen od švedskih stanov za kralja neodvisne švedske države.

Ko je Gustav Vasa (kraljeval je od 1523 do 1560) prišel na oblast, se je znašel v velikih dolgovih, posebno do Lübecka, mesta ki je največ pripomoglo do njegovega

v času upora. Da bi prišel do denarja, je začel podpirati reformacijo Cerkve. S tem je želel priti do denarja. Na državnem srečanju stanov v mestu Västerås leta 1527 se je kralj polastil cerkvenega premoženja. Razkol s katoliško Cerkvijo se je nato postopno nadaljeval, dokler ni bil v celoti izveden v odločbah iz srečanja Cerkve in stanov v Uppsali leta 1593. Gustav Vasa je tudi centraliziral državno upravo po nemškem vzorcu in tako zbral vso oblast v svoje roke. Vse te kraljeve spremembe so privedle do vrste uporov, posebno ljudstva na podeželju, ki ni bilo zadovoljno z uvedbo protestantizma. Gustav Vasa je tudi uvedel zakon nasledstva, tako da so postali nasledniki krone sinovi prvorojenci.

V tem času so reformatorji pod vodstvom Olausa Petria prevedli Sveto pismo v švedski jezik leta 1541. Švedščina je kmalu postala tudi glavni upravni jezik v Cerkvi in državi. Tudi v svoji zunanji politiki je postala Švedska bolj aktivna, posebno v območju Baltika. Nasledniki Gustava Vase so stremeli k obvladovanju trgovine na tem področju. Ta politika je bila uperjena posebej proti Rusiji, katero so hoteli izolirati od baltiških pristanišč.

Johan III., kralj in obenem učeni teolog, je želel na novo povezati švedsko Cerkev s papežem. Podpiral je novo prokatoliško liturgijo, ki naj bi poglobila bogoslužje, le-to pa naj bi obogatilo tudi liturgijo samo. Proti izdaji njegove tako imenovane Rdeče knjige (Röda boken), ki je bila napisana leta 1576 za liturgične namene, so luteranski teologi močno protestirali in jo po kraljevi smrti prepovedali. V zakonu s poljsko princeso Katarino Jagielonsko